Resnična je samo ljubezen

Ta čas nas življenje na notranji ravni kliče, da še enkrat pogledamo, kaj je neozdravljenega v nas, na ravni našega ranjenega notranjega otroka, in to zdravljenje je povezano s starši.

Ta tematika neozdravljenih odnosov iz zgodnjega otroštva lahko ta čas močno trka na naše nezavedno, a ni nujno, da ravno direktno v odnosih s starši. Morda so že pokojni, njihovi direktni vplivi že zdavnaj odmaknjeni iz naše zavesti. A podzavest – hja, to področje pa je še kako pod energetskimi vplivi nerazrešenih povezav. Prav ta čas še toliko bolj intenzivno.

Ne gre toliko za zdravljenje v odnosih. Zgoditi se mora znotraj nas.

Ob vseh čustvenih trkih, ki jih utegnemo podoživljati v tem času, se spomnimo, da se v vseh dejanskih odnosih z drugimi ljudmi le učimo. Pomembno je, da v vsak odnos pristopimo s tem zavedanjem, kljub jakosti svojih čustev, ter smo se sposobni ozreti vase, namesto da v določenem odnosu iščemo luknje in napake pri ljudeh.

Ko to počnemo, se dejansko oddaljujemo od lastnih ponotranjenih občutkov, ki so se sprožili v (ne)komunikaciji z neko osebo. Ko v drugih iščemo razlog za naša občutja, ne priznavamo tega, kar dejansko čutimo. Na ta način se umikamo svoji resnici in s tem tudi svoji preobrazbi.

Resnica novih odnosov je, da poustvarjajo situacije, ki smo jih v preteklosti doživeli kot neprijetne. Na odru našega življenja se nam z novimi igralci odigrava stara igra. Naša naloga je, da jo prepoznamo in sprejmemo.

Ne ustvarjajmo novih iluzij v novih odnosih.

Relevantno vprašanje, ki si ga čim večkrat zastavljamo v tem času intenzivnih čustvenih energij, je: Kaj mi ta situacija odslikava.

“Ne marajo me”, “zavračajo me”, “ne podpirajo me” so samo projekcije, ki jih iz svoje notranje ravni odslikamo v naše zunanje odnose.

Samo življenje je le šola, tukaj se učimo lekcij, osebnostno rastemo in se razvijamo. Napredujemo zato, da lahko še več ustvarimo, postanemo še boljši ljudje in se še bolj odpremo življenju. Da izstopimo iz iluzij, ki smo si jih ustvarili o sebi, tudi s temi notranjimi afirmacijami – “ne marajo me”, “nisem dovolj”, “ne znam dovolj”, “zavračajo me”, “nimam podpore”, “ne dobim tega, kar želim”.

To so samo iluzije našega uma.

Nič od tega ni resnično. Če nam to osvetljuje določen odnos, je morda čas, da iz tega odnosa izstopimo ali dovolimo, da se preobrazi naša percepcija sebe v odnosu. Morda je čas, da se premaknemo v lastno smer in ne prelagamo več svoje moči v ta odnos. Na ta način bomo zmožni na obstoječi odnos pogledati z realnejšimi očmi in ne skozi zamegljeno zaveso svojih čustev.

Pomembno je zavedanje, da za temi odnosi, ki se nam zdijo težavni ali nam vzbujajo težke občutke, ne stojijo nujno negativni ljudje s slabimi nameni.

Za lekcijo gre, ki jo moramo osvojiti, da dokončno lahko izstopimo iz vloge nemočne žrtve in stopimo v svojo polno moč.

Zato se še enkrat vrnimo k našemu naslovu, ki pove vse, kar moramo vedeti ta čas – resnična je samo ljubezen.