Intuicija ne govori “logično”. Ne govori nam z besedami, kot jih uporabljamo ljudje, kot so “ta oseba ti želi to”, ali “ta človek je naredil to”.

To ni intuicija. To so naše notranje projekcije, naša notranja prepričanja, ki so le sodbe.

Prepričanja so sodbe. Meniš da ali ne. V vsakem primeru razsodiš, kaj meniš.

Sodiš.

Intuicija in tvoj duhovni svet ne sodita. Duhovna avtoriteta ni nek stric zunaj nas, ki drži palico nad nami in nas z njo kaznuje, če kaj naredimo “narobe”.

Nič ni napačnega v življenju. Oznako “napačna odločitev” smo ljudje ustvarili s sodbami zaradi lastih prepričanj.

Ali bolje rečeno, tega vrednotenja smo se naučili med odraščanjem, ko so družina in okolica vrednotili naša ravnanja glede na njihova pričakovanja.

Če želimo zares živeti iz sebe, moramo izgubiti strah pred tem, da se lahko odločimo “napačno”.

Da lahko živimo, svobodno dihamo in odločamo, potrebujemo imeti zaupanje.

Človek rabi vero vase, da je zmožen zares živeti.

Sicer le zapolnjujemo okvire, ki so nam jih začrtali drugi in živimo po njihovih pravilih. Ne živimo svobodno. Ne zares.

Prazniki so vedno odličen čas za samorefleksijo. Da zares zadihamo, s polnimi pljuči.

Daj si dovoljenje, da si to, kar si. Da lahko čutiš, kar čutiš.

Učenje v šoli življenja poteka skozi izkustva. Notranji diskurz, ki kritično ocenjuje ljudi v našem življenju ter jih deli na “dobre in slabe”, ni glas intuicije. Če smo preveč ujeti v svoja prepričanja, v svoj um, intuicija spregovori na drugačen način.

Ne z besedami. Ker “tam” smo preveč ujeti v svoje priučene mehanizme.

Intuicija nas zato popelje od “logičnega razmišljanja” v izkustvo.

Kaj ti odnos s tisto osebo odslikava?

Na katere tvoje notranje gumbke pritiskajo njeni odzivi in besede?

Na koga iz tvojega “starega” življenja, torej iz otroštva ali mladosti, te danes spominja ta oseba?

Česa te uči?

Ta vprašanja te vodijo, da se po odgovore ozreš vase. Na tisto mesto, s katerega te nagovarja tvoja intuicija.

Intuicija nas vodi k spoznanjem, kdaj smo sebe pomanjšali, izgubili in predali svojo notranjo moč drugemu.

Ker življenje hoče, da jo vzamemo nazaj in živimo iz svoje polne moči.

Komentiranje vsebin je onemogočeno.