Koronavirus lahko zaposli um in nahrani naš strah. Lahko ga, če bomo svojim mislim dovolili, da se nahranijo s kalorijami strahu.

Kot novinarka in urednica ta čas razmišljam o tem, kako naj posredujem informacije o koronavirusu. Ne želim prispevati k temu, da se ljudem strah neupravičeno veča. Ker je energija strahu že v nas, zato se ljudje na strah zunaj nas različno odzivamo.

Naš odziv je v veliki meri odvisen od tega, kako dobro sami sebe poznamo. Koliko smo si doslej dovolili začutiti najbolj prestrašene dele sebe, ki jih pogosto pred seboj zakrivamo z odvisnostmi, ki niso le substance v obliki alkohola ali drog.

Več kot časa preživimo pred elektronskimi zasloni, manjši postajajo naši možgani.

Dr. Daniel Amen, ameriški psihiater in specialist za možgane

Naši možgani že med odraščanjem dobijo različne ideje o tem, kam se lahko zatečejo s pozornostjo in zaposlijo naše misli, da na ta način ubežimo neprijetnim čustvom; pred tem, kaj resnično čutimo, naj bo to žalost, strah pred zapuščenostjo ali osamljenostjo, jeza ali bes, razočaranje nad seboj in strah pred razočaranjem drugih ljudi.

Naše misli, čustva in telo so neizpodbitno povezani, potrjuje znanost

Nekaj, kar nas je v življenju globoko ranilo, je morda še vedno zaklenjeno v našem telesu, če si tega doslej še nismo uspeli priznati in umakniti svoje odvisnosti pred seboj, da bi prikrito primarno čustvo, ki nas je vodilo v beg oziroma odvisnost, lahko tudi začutili.

Ko očistimo svoj notranji prostor in mu dovolimo, da se iz njega izlijejo vsa neprijetna čustva, pridobimo mentalno jasnost. Na energijo strahu, ki se širi v kolektivni zavesti, se ne odzovemo.

Z drugimi besedami, informacije o koronavirusu znamo brati razumsko in napraviti selekcijo med tem, kateremu glasu zaupamo. K srcu si vzamemo le tisto informacijo, ki nam resnično služi, ozavešča in povečuje našo odgovornost do lastnega zdravja.

Naše zdravje je naša odgovornost

Ko govorimo o koronavirusu, mediji besedo “odgovornost” morda premalokrat direktno izpostavljamo v središču svojih poročil.

A za zaščito zdravja gre. Ne za beg pred zunanjo “grožnjo”, temveč v opomin tega, kako dragoceno je eno in edino življenje, ki ga živimo.

Ne glede na to, kako se bo zaključila zgodba s koronavirusom, odgovornost za naše lastno zdravje z novicami o tej bolezni ne bo izpuhtela.

Skrb za zdravje se začne že med odraščanjem. A v času najstniških let so dekleta pogosto usmerjena predvsem v preštevanje kalorij, fantje v nemlahavost svojih trebuhov in čim večji biceps. Znanost danes ve, da se naši možgani razvijajo do 25. leta, zato bi bilo odgovorno o pravilni negi in skrbi za možgane podučiti že odraščajoče najstnike.

Dr. Zvezdan Pirtošek: Obraz demence se začne oblikovati po 40. letu

Demenca ni bolezen starosti, v svojih intervjujih javnost pogosto opozarja priznani slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Ta bolezen, za katero ni zdravila, obstajajo le pripomočki za lajšanje njenih oblik, se ne začne takrat, ko starostnik večkrat v istem dnevu izgubi ključe, večkrat poudarja dr. Pirtošek. To je posledica dolgoletnega razvoja bolezni, ki bi se jo desetletja prej dalo preprečiti z zdravim življenjskim slogom.

O tej odgovornosti govori ta članek.

Mentalno zdravje je ključnega pomena za zdravo telo, saj se to, kamor usmerjamo svoje misli, energijsko veča in bolj kot se posamezni misli posvečamo, bolj se s tem približujemo, morda nenamenskemu cilju, da bo ustvarila našo realnost po svoji meri.

Naredimo detoks življenja: Odstranimo fizični nered in prečistimo misli

Za vsako potrebno spremembo v našem življenju je potrebno delovanje v smeri, ki jo želimo doseči. Energija namena, iz katere ustvarjamo, določa rezultat. Če delujemo iz strahu pred pomanjkanjem, to energijo krepimo.

Energija pomanjkanja posledično postaja naša materializirana realnost, ali povedano drugače, pomanjkanje, čeprav se ga najbolj bojimo, tudi uresničimo v svojem življenju.

Naša dejanja usmerjajo naša prepričanja, je poudarjal Kobe Bryant. O njegovi “mamba” miselnosti si lahko preberete na blogu V šoli življenja.

Energija postane materija, ko jo je dovolj, da postane uresničljiva.

Urejen dom, urejene misli

Če očistimo svoj dom in iz svojega življenja postopno začnemo umikati stvari, ki jih zares ne potrebujemo, odpiramo prostor za svojo resnico.

Vsakič, ko zavržemo staro in neuporabno, ali pa novo in nerabljeno oziroma nekoristno stvar, naredimo prostor v svojem življenju, naj bo še tako majhen, za to, da se nam lahko pokaže tisto, kar smo si z nepotrebno šaro tajili.

Če bi tako namensko živeli ves čas in skrbeli, da imamo ob sebi samo tisto, kar resnično potrebujemo, kar velja tudi za informacije, ne bi svojih misli zasedali z nepotrebnimi okupacijami.

Več bi čutili.

Več bi iz svojega telesa spuščali solze, strah in nemir.

Manj bi dopuščali, da naša dejanja in odločitve poganjata neprepoznana krivda in sram.

Več bi si drznili delovati v smeri, ki nas resnično podpira in ne bi s svojimi dejanji maskirali lastnih potreb zato, da bi zadovoljili pričakovanja drugih ljudi.

S takšnim čiščenjem, detoksom življenja, lahko pričnemo kadarkoli in v kateremkoli življenjskem obdobju. Ker nikoli ni prepozno. Za to živimo; da rastemo in se razvijamo. Da se izobražujemo, saj ko človek ve bolje, ravna bolje.

Filozofija Bright Minds: Kako ohraniti zdrave možgane

Zaključujem z obratno psihologijo znanega ameriškega psihiatra, ki so ga v ZDA označili za najbolj priljubljeno osebnost na svojem poklicnem področju. Poimenoval jo je Bright Minds oziroma Bistri umi.

Dr. Daniel Amen je iz vsake črke tega imena izpeljal namenoma škodljive nasvete, ki bi jih ljudem posredoval, če bi bil “zlovešči voditelj” in bi jih želel spodbuditi k škodljivemu vedenju za njihovo zdravje.

Vsa načela temeljijo na znanstvenih raziskavah in ugotovitvah, ki jih je črpal iz svoje dolgoletne prakse s pacienti, med katerimi so mnoga zvezdniška imena. Tudi kanadski pevec Justin Bieber, ki je o svojem mentalnem zdravju spregovoril na YouTubeu v skrbno zrežirani desetdelni dokumentarni seriji Seasons,v kateri nastopa tudi Amen.

11 načel Bright Minds

Načela Bright Minds predstavljajo popolno nasprotje tega, kar naj bi počeli, če želimo ohraniti svoje zdravje in dočakati vitalno starost. Namen takšnega principa obratne psihologije je v tem, da ljudje iz svoje uporniške narave storimo ravno nasprotno temu, kar nam nekdo priporoča ali zapove.

1. Otrokom pustimo čim več igrati računalniške igrice in uporabljati družbena omrežja.

»B« (Blood Flow – ang. krvni pretok): Dr. Amen pravi, da če bi bil zlovešči vodja, bi vsem otrokom omogočil dostop do video igric in jih spodbujal k uporabi socialnih omrežij. “Tako bi dosegli, da se upočasni pretok krvi do možganov. Zadnje študije kažejo, da več kot časa presedimo pred elektronskimi napravami, manjši postajajo naši možgani,” pojasnjuje.

Zakaj se manjšajo možgani, če veliko časa preživimo pred zasloni? Če veliko sedimo, se ne gibamo, gibanje pa spodbuja rast možganov. “Več kot časa preživimo za računalniki, manj nam ga ostane za gibanje na prostem, tako se ne izpostavljamo soncu, kar lahko vodi v pomanjkanje vitamina D,” pravi priljubljeni psihiater.

2. Čim prej v pokoj!

»R« (Retirenment and Ageing – ang. upokojitev in staranje): Če bi bil zlovešči vodja, bi dr. Amen vsem dopustil, da se upokojijo pri 55 letih. “Postavil bi jih pred televizor in jih spodbujal, naj gledajo poročila, da se lahko jezijo nad politiko.”

3. Nič rib in sveže pridelane hrane.

»I« (Inflammation – ang. vnetje): Če bi bil zlovešči voditelj, bi vsem prepovedal uživanje svežih rib, sadja in zelenjave. Pojasnjuje, da vnetja povzročajo pomanjkanje omega 3 maščob, uživanje predelane hrane in posledično težave s črevesjem in prebavo.

4. Uživajmo nezdravo hrano, saj se genskim boleznim ne moremo izogniti.

»G« (Genetics – ang. geni): Geni niso smrtna obsodba, temveč so priložnost za spremembo, da podpremo svoje delovanje na način, s katerim prispevamo k zmanjševanju naše genske ranljivosti,” opozarja.

Kot zlovešči voditelj bi ljudi s prekomerno težo spodbujal k nezdravim prehranjevalnim navadam z mislijo: Živiš samo enkrat, umrl boš prekmalu, uživaj, dokler lahko.

5. Otroci naj kar tvegajo poškodbe glave.

»H« (Head Trauma – ang. travma glave): Kot zlovešči vodja bi spodbujal vse otroke, naj kar udarjajo nogometno žogo s svojo glavo in jim dovolil, da jezdijo konje. “Mnogo mojih pacientov, ki so padli s konja, čuti nepopravljive posledice na čelnem oziroma frontalnem režnju možganov, ki sodeluje pri nadzoru gibanja, odločanju in v izražanju osebnostnih značilnosti,” pravi dr. Amen.

6. Dovoljene so vse škodljive snovi.

»T« (Toxins – ang. toksini): Kot zlovešči vodja bi izločil vse okoljevarstvene zaščite, da bi bili ljudje izpostavljeni onesnaženemu zraku in vodi.

Proizvajalcem bi zapovedal, naj na embalažah svojih prehranskih in kozmetičnih izdelkov ne sporočajo sestavin. “Tudi alkohol bi razglasil za zdravo hrano in legaliziral marihuano, čeprav vse moje dosedanje raziskave pokazale, da škoduje zdravju. Raziskave pri ljudeh, ki dolgotrajno uporabljajo marihuano, kažejo, da se njihovi možgani starajo hitreje kot kaže njihova dejanska starost”.

7. Krepimo svojo jezo.

»M« (Mental Health – ang. mentalno zdravje): “Če bi bil zlovešči vodja, bi ustvaril CNN in FOX NEWS,” dodaja in pojasnjuje, da njihova poročila negativno vplivajo na zdravje ljudi, ker se vedno začnejo z negativnimi sporočili, s čimer krepijo jezo, frustracijo in polarizacijo.

“Bolj kot smo izpostavljeni jeznim sporočilom, bolj jezni postajamo in bolj se počutimo ločene od drugih ljudi,” pravi.

Dr. Daniel Amen: Najnovejša raziskava s Stanforda je potrdila, da je namizni tenis najboljša vadba za varovanje možganov in preprečevanje Parkinsonove bolezni

Vir: Oddaja On Purpose z Jayjem Shettyjem

8. Zatirajmo strokovnjake, ki odkrivajo pomembne bolezni.

»I« (Immunity and Infections – ang. imuniteta in okužbe): Dr. Amen pravi, da če bi kot vodja imel zlovešče namene, bi poniževal zdravnike in specialiste, ki s testi odkrivajo lymsko bolezen pri ljudeh.

V svoji dolgoletni praksi namreč ravno pri odkrivanju in zdravljenju te bolezni opaža največji napredek pri zdravju in počutju svojih pacientov. To bolezen je po rentgenu možganov prepoznal tudi pri Justinu Bieberju, ki so ga zdravniki pred tem nekaj časa neuspešno zdravili zaradi napačne diagnoze.

9. Več uma, manj igre za otroke.

»N« (Neurohormone deficiencies – ang. pomanjkanje nevrohormona): Kot zlovešči voditelj bi otroke čim več spodbujal, naj veliko razmišljajo: “Če otroke vzgajamo, da morajo preveč razmišljati, to vpliva na znižanje nivoja hormonov v njihovem telesu”.

10. Uživajmo čim več zapakirane predelane hrane.

»D« (Diabesity – sestavljenka iz angleških besed za sladkorno bolezen, diabetes, in debelost, obesity):  Če bi ljudem želel slabo, bi ustvaril obstoječi sistem prehranske verige v ZDA. “Ne šalim se, ko pravim, da so orožja za masovno uničenje človeštva visoko predelana hrana in živila polna pesticidov, z visokim glikemičnim indeksom in nizko vsebnostjo vlaknin, saj so kot substance, shranjene v plastičnih posodah, ki uničujejo naše zdravje,” opozarja.

Mnoge raziskave so pokazale, da večja kot je odvečna telesna teža, manjši postanejo možgani, še pravi dr. Amen.

11. Čim več uporabljajmo zaslone z modro svetlobo.

»S« (Screens – ang. zasloni): Če bi bil zlovešči voditelj, bi ustvaril zaslone z modro svetlobo, saj ta ovira spanec, kar negativno vpliva na naše zdravje.

Amenovih 11 načel Bright Minds nosi eno pomembno sporočilo: Ne bodimo zlovešči voditelj sebi in se osredotočajmo na tisto, kar nas v življenju podpira, ne omejuje ali zatira.

Vsaka bolezen, epidemija ali pandemija je lahko grožnja. Ali pa postane resno opozorilo, da smo za lastno zdravje in njegovo zaščito vedno odgovorni sami.

Ravnajmo odgovorno.

Vsebina članka izhaja iz pogovora z dr. Danielom Amenom v oddaji Impact Theory, ki si jo lahko ogledate na spodnjem posnetku.

Avtorica članka je Petra Košič, novinarka, urednica in ustanoviteljica portala MIND – Medij nove dobe (https://mind-portal.si/).

Razširite svoj um. Tam se vse začne.

Komentiranje vsebin je onemogočeno.