“Izredne razmere od vseh ljudi, še posebej od staršev majhnih otrok, zahtevajo izredno moč. Za svoje otroke morajo biti starši močan steber, na katerega se lahko oprejo. Otroci za normalen razvoj nujno potrebujejo občutek varnosti,” poudarja vzgojiteljica z večletnimi izkušnjami v javnem vrtcu in vodja zasebnega varstva Mateja Vrhovc Mestnik, ki na spletu ustvarja Mavrični portal z nasveti o vzgoji za starše.

Malčki ne razumejo besed, delujejo na srčni frekvenci in starše zaznavajo izključno na čutni ravni.

STARŠI IN NJIHOV STRAH

Kako naj starši ravnajo v odnosu do otrok, kadar sami občutijo stisko in strah?

Mateja Vrhovc Mestnik je tudi mama treh otrok (21, 18, 14 let). (osebni arhiv)

Pomembno je, da se starši zavedajo, da lahko sami največ pripomorejo k občutku varnosti svojih otrok. Ko so prestrašeni, je ključno to, da najprej pri sebi ozavestijo, kaj čutijo, da tega nenadzorovano ne prenašajo na otroka. Otrok je še v fazi razvoja, nima še dovolj razvitih možganov in izkušenj, da bi lahko tudi razumel dogajanje, ki ga zaznava okoli sebe. Strah, ki ga občutijo, je za starše tudi izjemna priložnost, da v sebi zgradijo in okrepijo svoj notranji steber moči, da so lahko v pravo podporo svojemu otroku.

Kako se na strah svojih staršev odziva otrok?

Majhni otroci delujejo izključno na srčni frekvenci in predvsem zelo intenzivno čutijo svojo okolico. Malčki ne razumejo besed, doživljanje staršev pa intenzivno občutijo. Če so starši prestrašeni in panični, tudi njihov otrok pri sebi začuti stisko in paniko, vendar otroški um še ne zna narediti logičnih povezav.

Majhni otroci so v času splošne panike in strahu najbolj ranljiva skupina. V čustvenem smislu jih je potrebno zaščititi še veliko bolj kot starejše ljudi, saj je otrok šele na začetku svojega življenja in je tako vsa pot še pred njim. Če si bodo otroci zdaj ustvarili travme in strahove, jih bodo lahko s seboj nosili vse življenje. Poleg tega imamo odrasli že dovolj razvite možgane, da zmoremo razumsko in na podlagi svojih izkušenj pristopiti k vsaki situaciji. Sploh tisti starejši, ki so morda že preživeli vojno, imajo izkušnjo, da v življenju težki časi pridejo in minejo. Enako kot v naravi neurje ne pokosi kar vsega in vseh bitij. Otrok si pa tega ne zna in ne zmore predstavljati. Prvič nima toliko izkušenj, drugič nima še dovolj razvitih možganov, da bi lahko to razumsko dojemal. Ujame nekaj besed iz okolice, prevsem pa zaznava energijo ljudi.

Bistveno je, da se starši zavedajo, da otrok ponotranji tisto, kar začuti, ne tistega, kar sliši.

Mateja Vrhovc Mestnik 

KAKO SVOJ STRAH OBRAZLOŽITI OTROKU

Na kakšen način naj se starši pogovarjajo z otroki o svojih strahovih?

Iskrenost je najboljši pristop. Starši lahko otrokom kar naravnost povedo, da jih je nečesa strah in da ne vedo točno, kako bodo prestali svojo stisko. Vendar naj jim ob tem tudi povedo, da bodo poskrbeli zanje in naj sami ne skrbijo. Jasno naj tudi izrazijo, da zaupajo v dobro in da bodo skupaj vse zmogli.

Nima pa smisla, da starši prirejajo svojo resnice, ker jim otrok ne bo verjel. Počutil se bo ogoljufanega, saj lahko zazna vsako neiskrenost. Mame se morajo zavedati, da jih njihovi otroci poznajo od spočetja dalje in so že v prvih devetih mesecih svojega razvoja zaznavali njihovo počutje. Tako mama svojemu otroku nikoli ne more zatajiti tega, kar resnično čuti. Ne glede na to, s katerimi besedami mu zatrjuje drugače.

Kako naj starši majhnemu otroku obrazložijo strah, ki ga morda sami doživljajo v času izrednih razmer?

Pri razlagi naj se naslonijo na modrost narave. Pojasnijo naj jim, da je vsako izredno stanje tako kot neurje, ki pride in mine. V času neurja se živali in rastline prilagodijo naravi in se ne izpostavljajo nevarnosti. Poiščejo si varna zavetja in v njih poskrbijo za svoje mladičke. Enako je v času izrednega stanja za starše pomembno, da sebe in svoje otroke ne izpostavljajo nevarnosti. Neurje od rastlin in živali zahteva, da v sebi zgradijo posebno moč ter obudijo svojo življenjsko modrost in enako je tudi pri človeku.

V nevihti se nekatera šibka drevesa porušijo, močna pa ostanejo na svojem mestu in zaščitijo manjša drevesa okoli sebe. Ko neurje mine, je zrak čist, razgled bolj jasen.

Na kakšen način lahko starši v času lastne nevihte okrepijo svoj notranji steber moči?

Če želijo svojemu otroku zagotoviti občutek varnosti, morajo najprej poskrbeti za to, da se sami počutijo varne v svojem notranjem prostoru. Zato je pomembno, da si poiščejo načine oziroma poti in prave informacije, ki jim bodo pomagale pri zagotavljanju tega občutka v sebi. Ključno je to, da se soočijo s svojimi strahovi in jih premagajo. Zavedajo naj se, da si z negativnim mišljenjem nižajo lastno vibracijo in si s tem ubijajo duha.

Ko se počutijo slabo in so obupani, naj začnejo aktivno iskati načine, s katerimi si bodo povrnili temeljno zaupanje v življenje. Na ta način bodo zgradili svoj notranji steber moči. Zaupati morajo tudi v to, da dobro opravljajo svojo starševsko vlogo in da so sposobni svojemu otroku v danem trenutku zagotoviti, kar najbolj potrebuje. Otrokov občutek varnosti naj bo na prvem mestu, seveda pa morajo starši najprej poskrbeti, da ta občutek obudijo v sebi. Drugače ne gre.

5 nasvetov za starše majhnih otrok

  • Poiščite informacije, ki vas bodo opogumljale in vam krepile temeljno zaupanje v Življenje. Narava je čudovita učiteljica.
  • V sebi znova vzpostavite in krepite steber moči.
  • Bodite z otrokom. Največ boste naredili za otroka, če mu boste posvetili svoj čas in bo čutil, da vas ni strah.
  • Spremljajte dogajanje, kolikor je zares nujno, vendar ne v prisotnosti otroka.
  • Razložite otroku, da so razmere izredne, a boste poskrbeli zanj. Otrok naj ne nosi odraslih bremen. (http://www.mavricniportal.si/)

NAPAKE, KI JIH DELAJO PRESTRAŠENI STARŠI

Katere temeljne napake lahko starši zaradi lastnih strahov naredijo pri vzgoji majhnih otrok?

Velika napaka je, če niso pozorni na doživljanja svojega otroka. Če so preveč zatopljeni v svoje težave in spremljanje aktualnih dogodkov po televiziji, o čemer se ves čas pogovarjajo z drugimi odraslimi. Otrok iz pogovorov ujame nekaj besed (oboleli, mrtvi…) in pomisli na najhujše: da bo umrla njegova mama, oče in nato še sam.

Otrok nikoli ne sme biti prepuščen sam sebi. Otroška domišljija je po naravi bujna in otrok si lahko predstavlja scenarije, na katere odrasli niti ne pomislimo. Odrasli z leti postajamo vse bolj oddaljeni od najzgodnejšega obdobja in s tem izgubljamo stik s pristno otroško domišljijo. Težava pri otroku je v tem, da njegova domišljija ni obogatena z izkušnjami in informacijami, saj mu še ne povsem razviti možgani ne omogočajo dojemanja sveta na stopnji našega razuma. Zato še ne zmore na razumski ravni narediti logičnih povezav.

Ko bodo starši otroku pripovedovali, kaj čutijo sami, bodo sproščali tudi svojo napetost in stisko.

Mateja Vrhovc Mestnik 

Kaj bi ta čas svetovali vsem staršem?

Naj spremljajo aktualne novice le toliko, kolikor je nujno, da pridobijo ključne informacije. Odsvetujem prekomerno spremljanje televizije, uporabe spleta in telefona. Naj se namesto tega raje osredotočijo na otroka, se z njim igrajo in mu posvetijo svoj čas. Tudi če je otrok še zelo majhen in starši pogosto mislijo, da njihovih besed še ne razume, je ključnega pomena, da se z njim čim več pogovarjajo. Čeprav majhni otroci še ne zmorejo razumeti vseh naših besed, čutijo našo energijo med pripovedovanjem.

S tem, ko bodo starši otroku pripovedovali, kaj čutijo sami, bodo sproščali tudi svojo napetost in stisko. Na ta način bodo zdravili sebe in pomagali otroku, kar je ključno. V tem času je pomembno, da starši znotraj sebe zgradijo močan steber, da so močni in pogumni, tako zase kot tudi za otroka.

Komentiranje vsebin je onemogočeno.