Knjige, ki te pokličejo; naslovi novic, ki te spodbudijo k branju – to niso kazalniki družbe, tvoja izbira so.

V nedogled bi lahko potekala debata o tem, kdo se je v medijski dinamiki pojavil prvi: ali novinarjeva izbira tematik in besed ali potreba ljudi po informaciji in odkrivanju novosti.

Pri knjigah je stvar preprostejša.

Avtorja, ki piše iz sebe, takoj prepoznaš. Govori tvoj dušni jezik. Marketing govori mentalnega.

Marketing dela analize ter študira in se odloča glede na tvoje pretekle izbire in zanimanja.

Dušni avtorji, ki skozi svoja pisala spustijo svoj dušni odtis, govorijo jezik višje zavesti.

Ta je vselej usmerjena v pot naprej – v prihodnost – ker je usmerjena v razvoj.

Duša je človek, zato da se razvija; da kot zavest raste.

Če te pokličejo naslovi, ki v tebi prebudijo emocije – naj bo to vznemirjenje, jeza, žalost, agresija – je to izbira tvojega mentala. Gre za umsko komunikacijo s tvoje in avtorjeve strani.

Dušna komunikacija nima emocij.

Zato jo takrat, ko smo preveč usidrani v svojem umu in mu prepuščamo svoje izbire, pogosto spregledamo.

Duša ne kriči, temveč govori milo in iz ljubezni.

Ne umišlja si bombastičnih naslovov, da bi pritegnila tvojo pozornost, ker ne nagovarja tvojega ega. Zato ni emocij.

Duša avtorja poskuša nagovoriti tvojo dušo.

Ta čas je kot nalašč za to, da se umirimo in prisluhnemo vsem tem nežnim šepetom svoje duše, ki nas kliče iz knjižnih in drugih naslovov; da jo v njih prepoznamo in se ji lahko odpremo. Da jo lahko zares slišimo.

Ko prisluhemu drugemu; avtorju knjige, pesniku ali drugačnemu tolmaču njihove lastne duše, v resnici prikličemo k sebi delce svoje.

Ta komunikacija ne poteka na nivoju emocij in uma, temveč vibracije.

V čem je razlika?

Telo zavibrira v radosti, lahkotnosti, navdihu, ko pridemo v stik s svojo dušo.

Naš lastni dušni zapis, ki ga odseva vsebina nekoga drugega, v nas prebudi življenje.

Nenadoma začutiš željo, silo, ki te povleče k ustvarjanju.

Emocije in mental te izstrošijo.

Bombastični naslovi, ki pritegnejo tvojo pozornost, so kot hiter fiks, ki te za hipec povzdigne, poteši željo tvojega ega po akciji in vznemirjenju; to je tisto stanje, iz katerega ustvarjamo željo po “še bi imel, še to in nikoli ni dovolj”.

Duša pa je mila.

Vodi te v radost.

In iz radosti v ustvarjalnost.

Potisne te na pot, da ustvariš v materialnem svetu to, kar že si.

Avtorica članka je Petra Košič, novinarka, urednica in ustanoviteljica portala MIND – Medij nove dobe (https://mind-portal.si/).

Razširite svoj um. Tam se vse začne.

Komentiranje vsebin je onemogočeno.