Vsako nesoglasje v nas samih je posledica tega, kar smo se o sebi naučili od drugih. Ne odsev tega, kar resnično smo.
Če si vzameš dovolj časa zase in si dovoliš umik od svojega vsakdanjika, od vseh obveznosti, pričakovanj ljudi in samo si, si daš priložnost za to, da se znova lahko začutiš. Tisto, kar si. Ne tisto, kar svet zunaj tebe pričakuje od tebe.
Um si lahko predstavljamo kot izposojeno orodje tega prostora in časa, ki je zato, da nam pomaga premakniti posodo iz stroja, ustvariti urnik, omogočiti srečanje z neko osebo, izračunati porabo goriva in mesečne stroške.
Um je zato, da računa in izpolnjuje naloge. Ne zato, da nas zavaja in nam vzbuja dvome.
Vsak dvom je stvar uma, ne srca.
Vsakič, ko podvomiš vase, daješ prav nekomu drugemu.
Mami, očetu, starim staršem, sosedom iz tvojega otroštva, tvojim šefom, ki morda to že zdavnaj več niso. Partnerju.
Dvom ustvari nesoglasje v nas samih.
Je točka, kjer se srečata oseba, ki so jo v nas želeli ustvariti drugi ljudje, in oseba, v katero naj bi se razvili v tem življenju.
Če si bomo dovolili prebuditi vse svoje potenciale.
Če bomo sprejeli svojo bolečino, se ji odprli in dopustili, da nas preobrazi.
Če se bomo nehali upirati svoji duši, ki pozna pot našega življenja in si jo dovolili odkriti.
Ko dvomimo vase, puščamo dvom tudi v najdražji del sebe.
V otroško bitje, ki se je nekoč navihano igralo.
Razširite svoj um. Tam se vse začne.
Avtorica članka je Petra Košič, novinarka, urednica in ustanoviteljica portala MIND – Medij nove dobe (https://mind-portal.si/).
Komentiranje vsebin je onemogočeno.