Stoj s seboj. Če si v okolju, kjer se ne počutiš dobro; nisi podprta na način, ki bi te dvigoval, ti pihal veter pod tvoja krila, ampak hodiš izčrpana iz službe in od odnosov, so te vrstice zate.

Z drugimi okolji ni nič narobe, okolja so, kot so. Ljudje so, kot so. V težavah se znajdemo, ko punce vztrajamo v okoljih in odnosih, ki smo jih prerasle.

Ne gre za to, da prerasteš nekoga, temveč da prerasteš svojo notranjo dramo do te mere, da vse bolj čutiš sebe.

Ko prideš do te točke, ko ti neko okolje ali odnos jasno odražajo tvojo rast, zakaj v njih vztrajaš? Zakaj spreminjaš “njega” ali odnose, ali delovno okolje, in sebe ne potisneš na novo pot?

V tem je stvar; v perspektivi. Tvoj pogled potrebuje predrugačitev. Ne ljudje tvojih nasvetov, tvoje borbe, ker ljudje so, kar so. Ti si, kar si.

O takšni odločitvi sem pisala v enem od prejšnjih člankov. Odločitve, ki jih sprejemamo zase, niso nujno prijetna reč. Kakšno sprejmemo zlahka, nekatere pa zelo težko. To ne pomeni, da odločitev ni prava.

To preprosto pomeni biti človek.

Če se ti vse telo upira, te čustva oblivajo in meniš, da ti to pravi, da ostani, je to laž. Tvoje telo in čustva želijo ostati v coni udobja, ne glede na to, kako neudobna je postala. Zato se na telo, čustva in misli ne zanašaj.

Mir. Prava pot je vselej mir.

Če ob odločitvi – tudi če se z njo samo poigravaš v svojih mislih – občutiš nekakšen notranji mir, tudi če ne veš vseh korakov naprej in kam te vodi nova pot, je to znak, da si že na pravi poti. To je tvoj duh v tebi. To je tvoj Spirit.

Vse pomembne odločitve, ki sem jih do danes sama sprejela, iz miru v sebi, so bile prave. Ne nujno tudi za druge. Mnogi ljudje so v mojih odločitvah, tudi poslovnih, videli pomanjkljivosti. Kar drugi menijo, je okej. A to ni tvoje, ni moje. Drugi te gledajo kot predstavo, ki so si jo oblikovali o tebi. Zato mnenja drugih ljudi pri pomembnih odločitvah niso pomembna.

Pomembna pa je podpora. Poišči ljudi, ki te vidijo. Takšne, ki te resnično VIDIJO.

Ne tvojih besed, uspehov, tvoje družinske karme, tvojih statusov, dosežkov in porazov. Zunaj tvoje cone udobja so ljudje, ki ljubijo tvojo dušo. Ko si jo dovoliš pokazati, dovolj enemu človeku, te čaka neizmeren val ljubezni, podpore, varnosti. To ni floskula, to je izkušnja.

Vsem mojim, ki hodijo ob meni, poklon, ljubezen in neizmerno spoštovanje, do nebes in nazaj.

Tebi pa: stojim s teboj.

Včasih je dovolj, da samo odideš stran in se ne sprašuješ več, zakaj.

Mir, stori to za svoj mir.

Z ljubeznijo, Petra

Več o portalu MIND in avtorici vsebin

Komentiranje vsebin je onemogočeno.