Z možem sva se pred dnevi vozila v avtomobilu in se pogovarjala o skupni prijateljici. Rekel je: “Zelo dobro opravlja vlogo prijateljice”.

V tišini sva vsak zase razmišljala o nekaterih najinih prijateljih, ki jih imava zelo rada, vendar niso tako dobri v prijateljstvu.

Čeprav so najini prijatelji, nedvomno.

Kar pomeni, da si delimo zgodovino, se imamo radi in smo vedno veseli, ko se vidimo, vendar ne POČNEJO tega, kar POČNO dobri prijatelji prav pogosto.

In seveda naju je to pripeljalo do razmisleka, na kakšne načine midva ne POČNEVA tega, kar POČNO dobri prijatelji. Ker ni pomembno, kaj čutiš v svojem srcu do svojih prijateljev; šteje to, koliko svoja čustva do njih izražaš preko svojih besed in dejanj.

Mož je imel na fakulteti profesorja, ki je pogosto ponavljal: “Ni pomembno, kako ljubite svoje otroke. Pomembno je, da jim svojo ljubezen izkazujete na način, da se otroci vaše ljubezni zavedajo in jo občutijo”.

Enako velja za prijateljstvo.

Kot tudi za zakonske zveze in vse oblike odnosov.

Zame je enostavno občutiti toplino ljubečih misli, ki jih namenjam svojim prijateljem in družinskim članom … Potem pa nadaljujem svoj dan, ne da bi jim poslala sporočilo ali se dogovorila za srečanje.

O njih razmišljam cel čas, molim zanje, spremljam njihov vsakdan na Facebooku – fotografije s prvega šolskega dne, zadnje poletne utrinke. Ob tem se počutim povezano z njimi, občutim vso toplino in polno naklonjenost do teh ljubkih ljudi.

Kako pa naj bi oni vedeli za to?

Da se vrnem nazaj k pogovoru v avtomobilu o tistih, ki so dobri v izkazovanju ljubezni in tistih, ki niso.

Na moji minuli rojstnodnevni zabavi je vsak od gostov nazdravil mojemu praznovanju in mi namenil nekaj lepih besed. Tista “ne preveč dobra prijateljica” me je popolnoma presenetila s prikupnimi, prisrčnimi in globoko pomenskimi besedami o meni, saj nisem vedela, da tako čuti.

Kako pogosto se nam to dogaja? Pogosto ne izrazimo tega, kar čutimo, ker smo prezaposleni ali ravnamo nepremišljeno, saj predvidevamo, da drugi vedo, kakšna čustva gojimo do njih.

Pa to res vedo?

Od tistega dne sem pozorna na to, kako pogosto razmišljam kaj lepega o ljudeh, ki jih imam rada … In potem ne izvedem ustreznega dejanja, s katerim bi jih svojo ljubezen tudi izkazala.

Od tistega dne sem poslala že več sporočil in elektronske pošte, tudi nekaj staromodnih pisem. Dogovorila sem se z ljudmi za sprehod, kavo in večerjo. Gledala sem jih v oči in jim povedala: “Rada te imam. Hvaležna sem zate.”

Kajti konec koncev je imel možev profesor prav; ni pomembno, kako zelo imaš nekoga rad. Pomembno je, da to on tudi ve.

Torej, komu boste danes izkazali svojo ljubezen? Lahko prek sporočila, elektronske pošte, telefona, ljubezenskega pisma. Kako bi ravnali kot oseba, ki je dobra v prijateljstvu?

Besedilo je prevod članka Why It Doesn’t Matter How You Feel About Your Friend, ki ga je napisala , avtorica knjige Pristnost namesto popolnosti.

Komentiranje vsebin je onemogočeno.