Ki te zaustavlja na poti do uresničevanja svojih sanj.

Ko premagaš svoje strahove, ki ti v zasebnem življenju prepričujejo svobodno delovati, živeti in se odločati, izgubiš strah pred samim seboj. Takrat se začne gradnja temeljnega zaupanja vase, ki ga morda nismo izgradili med odraščanjem, zato je pomembna zavestna osebna rast.

Dokler v sebi ne dosežemo te točke zrelosti, se ves čas pomikamo malo naprej, pa spet nazaj. Ves čas korakaš gor, dol, levo in desno. Ne pa naprej in v smeri, ki bi tvoje življenje in tvojo vitalno energijo najbolj podprla. Če živimo v svojih strahovih, je morda ta način nam tudi neprepoznan.

Kako veš, da ne živiš svojega polnega potenciala?

To ti razkrivajo tvoji občutki. Gledaš nekoga, ki nekaj počne in v tebi se prebudijo občutki ljubosumja.

Če se prepustiš igricam svojega uma, ki izredno uživa, ko duha mrcvari, analizira in povzroča čustveni kaos – ker, hej, zakaj bi sicer ljudje gledali dramatične filme, serije in resničnostne šove. Stvar je v tem, da to izredno zabava um, ki je sam sebi duhovit. In sam sebi dovolj. Um je naš ego.

Če ne prevzamemo nadzora nad svojimi mislimi in se prepuščamo toku, tudi televizije in vsebin ne izbiramo sami, živimo znotraj kolektivne miselne matrice.

Kaj nosi naša kolektivna matrica? Ogromno strahu. Strah pred tem, kaj bodo rekli drugi. Sram. Kdo pa ta misli, da je? Pomanjkanje samozavesti, slabo samopodobo. Poveličevanje tujega znanja in lastno podcenjevanje. Kdo si želi živeti znotraj teh idej?

Zato se moramo zavestno potruditi, da prepoznamo vse vsiljivke svojega uma in spreobrnemo njegove trike sebi v prid.

Um je kot ponorela opica, zato mu budisti in intelektualni raziskovalci uma pravijo “zahodnjaška opica”. Karkoli ji daš v roke, bo zgrizla. Kdo potem nadzira tvoj um? Kdo je šef tvojih misli? Kdo je potem gospodar tvojega življenja?

Razširite svoj um. Tam se vse začne.

Piše Petra Košič

Komentirajte vsebine.