Pot heroja v življenju ni enaka herojskim vlogam iz filmov. Vsi veliki odrešitelji in junaški liki; od Herkula, očeta morske deklice Ariel, do vseh vlog, ki jih je kadarkoli odigral Chris Hemsworth in podobni tipi, imajo eno skupno ime, Hollywood. Realnost, ki jo živimo, nima te iluzije.

V realnem življenju je pot heroja – tistega, ki si sam kreira življenje, se koplje po lastnem breznu svoje podzavesti, jo odkriva, spreminja svoja prepričanja in sprejema odločitve, ki so v veliki meri v nasprotju z njegovo “ziheraško” okolico – samotarska pot. Heroj v življenju nima navijačev, oboževalcev in občudovalcev, kot jih imajo disneyjevi junaki in hollywoodski igralci. Še več, ko te okolica “fejst” pritisne s svojimi mnenji, ki niso usklajeni s tvojimi prepričanji o sebi ali tvojo srčno logičnostjo glede odločitev, ki jih sprejemaš, pomeni, da si že junak.

Ti si že heroj.

Vsa pozornost, ki ti jo namenjajo s slabimi govoricami, zavirajočimi, obsojajočimi mnenji itd.; ti kaže, da si na poti junaka svojega življenja.

Najbolj boš s svojimi odločitvami, z vzorom, nehote dregnil ob življenja tistih, ki sami sebi tajijo svojo resnico. Tisti, ki si ne priznajo, kaj si v resnici v življenju želijo, se bodo ob tvojih odločitvah počutili najbolj neprijetno.

Če potrebuješ znak, da si na pravi pot, je to tvoj znak.

Zaradi iluzij, ki nam jih ustvarjajo filmi z junaškimi liki, smo nekako oblikovali prepričanje, da ko stopiš na svojo pravo pot in se resnično odpreš poslanstvu, ki ga čutiš globoko v sebi, in veš, da si s svojimi dejanji vstopil v nekakšno služenje; meniš, da bi te okolica morala zdaj pričakati z rdečo preprogo. Z vso na novopridobljeno samozavestjo se zaženeš v svojo novo zgodbo, “vesel kot radio”, ker končno veš, kdo si in kam sodiš, zunaj tebe pa mraz, hlad. Kako je to mogoče? Kaj sem spet storil narobe? Ne, očitno nisem še dovolj dober. Očitno tudi to ni pravo zame. “Damn you Teacher who taught me the Wrong Way”. Šalo in stres na stran, vse je v redu.

Ti si prav in si dovolj.

Brené Brown v svojem Netflixovem nastopu The Call to Courage” pove zgodbo o moškem, ki jo je ogovoril po nekem njenem nastopu. Brené Brown je profesorica socialnega dela iz Teksasa, raziskovalka ranljivosti, sramu in poguma ter avtorica več New York Timesovih uspešnic, med drugim Neizmeren pogum (v izvirniku Daring Greatly).

Moški ji je povedal, da je svojemu dekletu “pogumno” in odkrito, kot to spodbuja Brownova, razkril svoja čustva in ji na večerji povedal, da jo ljubi. Ona je na to odgovorila, da je “krasen fant” in ga zapustila še preden sta dobila sladico, čokoladno lava tortico. Kakšen hladen tuš. Vso pot do doma je v avtu glasno preklinjal Brownovo in svojima cimroma povedal, kaj se je zgodilo. Rekla sta: “Ne, model. Puncam ne razkriješ tega, kar čutiš. Delaš se nedostopnega, da ti sledijo. Če ti slediš njim, se ti umikajo”. A moški je rekel: “Ne, ravnal sem neizmerno pogumno. I was Daring Greatly“. – “Bravo, dec, bravo. Right on, man, right on,” sta s solzami v očeh odgovorila.

Moški si ne glede na leta, ne glede na to, ali živi z mamo, ali s cimri, ali sam, dovoli stati v svoji zrelosti. Izraža svoja čustva. Ne pomiluje sebe ali svoje ženske, temveč stoji v tem, kar v tistem trenutku je. Punca ne ve, kako bi se odločila. Malo bi tega fanta, malo bi bila sama. Pride na večerjo, ker ji tako “paše”, a ne bi zares imela tega fanta. Fantje menijo, da je treba punce poniževat in jih “ščipat za kiklce”, če so ti všeč. Moški ti to direktno pove. Nima časa za igrice, spoštuje tebe in ti nameni svojo resnico, ker spoštuje sebe in svojo resnico.

Več vsebin na E-MIND. Coaching osebne rasti. Coaching za podjetja in posameznike, ki si želijo svoj posel izpostaviti javnosti; pisanje in komunikacija, javna podoba, nastopi pred kamero. Več informacij na info@mind-portal.si.

Komentiranje vsebin je onemogočeno.