Če občutiš strah, pomeni, da do nečesa nekaj čutiš. Če nekaj čutiš, je to vselej odraz tvoje izbire. Če je prisoten strah, torej to ni znak, da nisi na pravi poti, temveč to pomeni, da te do tvoje izbire loči en sam korak. Kako ga dosežeš?

Za možgane je strah samo signal. Možgani ne razberejo sporočila, ki si ga na podlagi tvojih občutkov interpretirajo tvoje misli. Ki ti nažigajo vse možne scenarije filmov z negativnim zaključkom. Um vselej dela zaključke in pogosto so ti povsem nekonstruktivni.

Čustva so tvoj signal, da ti je do nečesa mar. Lahko se jim upiraš, jih dušiš, ignoriraš. A strahu ne izbrišeš. Kako ga prelisičiš?

Strah pozna tri obrambne mehanizme, ki se jih naučimo prevzemati že kot otroci: beg, boj in zamrznitev. Kadarkoli te je v življenju nečesa močno strah in bežiš pred soočenjem s svojo izbiro – z drugimi besedami, bežiš od sebe in ne upoštevaš svojih čustev – reagiraš na enega od teh treh načinov.
Včasih greš skozi vse tri faze, predno zbereš pogum za soočenje. Včasih se nikoli ne soočiš in dovoliš čustvu strahu, da te nadvlada.

Kaj pa, ko izpostavljanju ne moreš ubežati? Če delaš pred kamero ali je tvoje delo povezano z izpostavljanjem pred ljudmi, se ne moreš umakniti temu, kar čutiš, četudi te je strah.

Bojiš se, da bodo ljudje lahko tvoj strah prepoznali. Tudi če ga, včasih si moraš dovoliti biti ranljiv in sebe avtentično razkriti. Tvegaš, da te druga stran zavrne, obsoja tvoj strah ali te ignorira. V vsakem primeru je pomembno, da ti upoštevaš sebe. Če čutiš potisk v smeri, ki te straši, si delaš medvedjo uslugo, če se v tej smeri ne aktiviraš z ustreznimi koraki. Rezultat, ki si ga želiš, je na drugi strani tvojega strahu.

In zdaj mini trik, ki mi je služil v času mojega televizijskega delovanja: za možgane je vseeno, ali čutiš strah ali vznemirjenje. Obe sili enako močno zaznajo in obe sta pravzaprav dve plati iste medalje. Kaj je pri tem ključno? Telo se različno odzove na obe čustvi.

Ko te je strah, telo prevzame znane mehanizme: boj, beg ali zamrznitev. Vznemirjenje te potisne v akcijo.

Vznemirjenje ti omogoča, da deluješ v smeri, ki te podpira in hkrati ohraniš nadzor nad svojim delovanjem.

Na dolgi rok sta obe čustvi seveda preintenzivni in izčrpajoči za to, da bi jih naš organizem lahko dolgo časa ohranjal brez posledic na naše zdravje in splošno dobro počutje. A tukaj govorimo o prvem koraku, ki je potreben za to, da premagaš čustvo, ki ti blokira novo izkušnjo, napredek ali, če razmišljate o novem poslu in prvem koraku v tej smeri, vašo srčno željo.

Za prvi korak je potreben samo pogum. Trik je v zaznavanju svojih čustev in razumevanju njihove povezave s telesom, zato koristi znanje, ki temelji na spoznanjih raziskovanja povezave med umom in telesom.

Razširite svoj um. Tam se vse začne.
Pogumno.
Petra

Komentiranje vsebin je onemogočeno.