Negotovost v tej družbi je kot hrana za ljudi brez samozavesti. Tvoja negotovost nahrani njihov ego, človek se napihne in o sebi je prepričan bolje.

V resnici je ta hrana, ki jo žveči, samo prazen zrak. Ni kot kisik, ki ti prečisti pljuča in zbistri misli, temveč je kot prazno mašilo, s katerim natlačiš plišastega medvedka, da mu lahko natakneš večjo bombažno kožo in ker je medved “večji”, ga potem dražje prodaš.

A v sebi nima nič vrednejšega polnila kot ta manjši plišasti medo. Samo več polnila ima.

Človeška kri je rdeče barve. Ne glede na to, s kakšno titulo se človek za zunaj predstavlja, mu po žilah teče samo rdeča kri. Tudi ko si angleška kraljica poreže svoj prst, ne priteče iz njega modra kri, v to sem prepričana.

V tej družbi se nekako neradi spodbujamo v svoje najvišje potenciale.

Redko srečaš koga, ki te je pripravljen nesebično popeljati s svojim znanjem na višjo stopnico, na katero boš ti stopil sam.

Ne spremljam športa direktno, le neposredno, odraščala sem ob oboževalcih slovenskega in tujega športa. Sprašujem se, zakaj imajo najuspešnejši slovenski športniki ob sebi ljudi iz tujine. In zakaj se zdi, da Slovenec resnično doseže najvišji možni uspeh v svoji branži šele, ko oddide iz Slovenije? Zakaj je njegova vrednost, ko jo gledamo z oddaljene perspektive, naenkrat večja? Ali bolje rečeno, mu v naših očeh zraste.

Najuspešnejša slovenska plesalka v tujini je bila vrhunska že, ko se je gibala po našem parketu. A odkar ji je v ZDA zasluženo uspelo pridobiti nekaj svetovno odmevnih “gigov”, kot je koreografska podoba svetovnega prvenstva v nogometu, je pa vredna vse slovenske pozornosti? Da mediji vsakič, ko njen veter zapiha mimo naše države, naredijo nov članek o tem, kako dekle živi svoje neodvisno življenje v Ameriki.

Izpostavljam jo zato, ker sem njena oboževalka še iz svojih časov Pila, ki sem ga brala v osnovni šoli. Kot študentka sem kratek čas delala v plesni šoli njenih staršev in službo sem sprejela predvsem zato, da sem jo lahko spoznala. V času študija novinarstva sem enega od obveznih intervjujev, ki smo jih pisali za ocene, naredila tudi z njo. Ker se mi od nekdaj zdi fascinantna punca.

Zato ne razumem te nenadne evforije in zakaj šele zdaj.

Upam, da moj pogled lahko razumete.

Včasih se počutim kot dekle z mladostniško energijo v sebi, umom starke in duhom iznad te zemlje. Na zunaj pa je dostikrat v meni videti samo odsev moje okolice.

Z ljubeznijo, Petra

Komentiranje vsebin je onemogočeno.