Kaj te vozi po življenju? Kaj je tvoje resnično gorivo in motivacija za vse, kar počneš?

Kaj te napolni? Kaj te osreči? Kaj ti vdihne življenje v opustošene dele sebe? Obdaj se s tem.

Je to prostor? Stvar? Oseba? Hobi? Glasba? So to hrčki, mali kozlički, šalčke z napisi? Je to čohanje tvoje mačke, psa? Ali preprosto sprehajanje med nevidnimi celicami narave, ki čisti naša pljuča in nam daje krila, da lahkotnejše letimo po življenju, potem ko se ob pogledu na njeno lepoto spočije naš um.

Karkoli te polni, morda so to hitri motorji ali hiter fiks ob igri za računalnikom, je tvoje notranje gorivo.

Če nimaš polnega gasa v sebi, težko živiš življenje, ki bi mu lahko rekli #INSPIREDLIFE. Nimaš goriva zanj, si ujetnik sistema in pričakovanj njegovih botrov. Delaš za drugega in zanj zapravljaš svoj ogenj moči. Se ti energija, ki jo vložiš, vzajemno povrne?

Ni to kritika sistemu, to je hvala in izkaz ljubezni inspiraciji, ki živi v nas. Naravno živi v nas. Odkrili smo jo že kot otroci, jo zaradi pripomb naše okolice in nesprejemanja morda zatrli. A to ni modro, saj s tem zatremo pomemben del našega osebnega motorja. Ta gonilna sila inspiracije v nas je motivacija, da vstanemo v nov dan, tudi ko se ta zdi čisto brezvezen, zaspan in nekakšni sivini predan. Ne glede na zunanje “vreme” in mnenja drugih ljudi, te tvoja inspiracija vrže v stanje opolnomočenja. Sam sebi si nekako dovolj, ne glede na to, koliko in kakšno gorivo ti poda tvoja okolica.

Morda reče “ne” temu, kar si in kar jim predstavljaš. A se na to ne oziraš, ker te tvoja inspiracija tako zelo polni in izpopolnjuje, da ne zamenjaš svojega goriva za nobeno priznanje in odobravanje. Zato potrebuješ svojo inspiracijo.

To je tvoj zrak, tvoja notranja motivacija, tvoje gorivo in – morda, upava – podlaga, temelj za tvoj materialni uspeh. Najprej odkriješ utrip svojega duhovnega srca in dovoliš, da se izteče v kreacijo, nato na podlagi tega ustvarjaš materijo. Ne obratno; ko živimo po duhovnih zakonih življenja, razumemo, da je najprej energija, nato materija. Najprej duhovno srce, nato um in šele potem zunanja uresničitev. Razumete, zakaj je tako zelo potrebno imeti prižgan svoj notranji ogenj? V njem se skriva naša najintimnejša in najbolj čvrsta moč. Ta je duhovna.

Moč, ki jo izžarevajo ljudje, ki jih občudujete in jim želite biti podobni, ni zunanja. To, kar vidijo vaše oči, je zunanji odtis njihove notranje moči. In še enkrat, resnična moč v človeku je duhovna.

Na vašo duhovno rast.

Z ljubeznijo, Petra

Komentiranje vsebin je onemogočeno.