Vse, o čemer pišem, pride iz notranjega potiska. Ne pravim, da je delovati iz srca enostavno. Zame ni.
Veliko pogumnejša sem bila pri zasledovanju vlog, ki so bile že ustvarjene in sem jih z lastnim trudom zapolnila. Če mislimo, da je pogum samozavesten pristop in neustrašno preizkušanje novih orodij.
Če pa je pogum odpiranje srca, iskanje svoje lastne ambicije, ne glede na odzive okolice, soočanje z lastnimi strahovi in travmami, potem sem pogumnejša, kot sem kadarkoli bila.
Predvsem pa mirnejša in veliko bolj zadovoljna sama s seboj.
Če ste sami na poti odkrivanja sebe in opuščanja plasti, ki ste si jih nadeli, da bi zamaskirali svoj pravi obraz, si želim, da vam te vsebine koristijo na vaši poti iz uma v srce.
Toplo dobrodošli na blogu V šoli življenja!
Tu ni razlik. V življenju smo učenci vsi.
Petra Košič, avtorica in ustanoviteljica MIND
V najtemnejše kotičke svoje duše se podaš v iskanju ene same besede. Tam, pod pragom dnevne svetlobe, zunanjega vriska in blišča vztrajaš tako dolgo, dokler je ne najdeš. Zmorem. Strahu, ki ti preprečuje korake, najprej niti ne prepoznaš. Tako dolgo ga tiščiš k sebi, da sčasoma pozabiš na dejstvo, da z njim nista eno. Leži ti na pljučih in ti jemlje dih, a ti nekako sprejmeš, da so tvoja…
Od kod vam vaša frizura? – Od frizerja. – Moje pisanje pa je sfrizirano od vzgoje, šole, izobraževanja, branja in pisanja.
Ta zapis je navdihnil nedavni pogovor s kolegom, ki obžaluje izgubljeno poslovno priložnost. Kaj bi bilo, če bi bilo.
Ljubezen ljubi sprejemanje, daje občutek varnosti, ponuja empatijo in svoj most; svoje telo, zmožnost komunikacije, darila, ki bogatijo potrebe bitja, ki ga ljubezen ljubi.
Ljudje živimo na različnih frekvencah, ki so kot notno črtovje. Če se hočeš družiti z vsemi notami, se moraš povzdigniti višje ali se spustiti na nižjo črto. S tem izgubiš svoj pravi ton.